Saily

Prva je do rešitve prišla Naivna z malce daljšo razlago, potem pa jo je Klobi še dopolnil s krajšo verzijo. Čestitke obema! sabéjnik -a m (ẹ)

1. nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši;

2. gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki

Nova beseda pa se glasi takole:

KUZMÁTI

Meni je strašno všeč, ker je smešna. Upam, da vsa vsaj malo nasmeji.

Občutek me res ni varal. Profesorica pa je tudi presenetila, ker je rezultate objavila že danes (čeprav sem imela zjutraj občutek, da bodo mogoče rezultati že danes, ker ponavadi, če je zelo malo pozitivnih, ona zelo hitro popravi, tudi pred datumom, ki ga sama napove), namesto v ponedeljek. Nad rezultatom sem navdušena 4,25 točk od 5. Sedaj me čaka le še ustni izpit, ker je prav tako možnih 5 točk in se potem skupaj seštejejo s pisnim delom in je to ocena. Naredilo nas je malo, 9 od približno 60 ljudi ali malo več oz. malo manj, nisem jih ravno štela. Ampak nič kaj presenetljivega, ker je tukaj skoraj vedno tako. S tem da so bile 4 ocene še malo podarjene, ker ima ona tak kriterij, da moraš imeti vsaj 3 točke, da te spusti naprej na ustni izpit, oz. spusti še pri 2,75, kar je 3*. Kamen se mi je odvalil od srca, ker grem sedaj lahko mirne duše na morje. In mojega dragega ne bom nič zamorila, če bi v ponedeljek slučajno izvedela, da nisem naredila, in mu s tem pokvarila počitnice. Prav vesela sem! Reksi, splačalo se je, čeprav imam s tanki še vedno rahle probleme, ampak veliko manjše kot na začetku. Čestitam pa tudi ostalima dvema sošolkama, ki sta prav tako naredili, če tole slučajno prebirata. Dragi moj sošolec, ki pa si šel tale predmet popravljati in si ga pisal spet enako, kot prejšnjič, ti pa želim, da se naslednjič malo bolj resno usedeš za knjige, ker reševanje izpitov na pamet ni učenje, kot bi se za ta predmet spodobilo in potem težko pričakuješ v zameno desetko, če trud ni vložen oceni primerno. Brez zamere! Pa lep dan vsem želim še naprej, moj je zelo sončen, čeprav sonca ni na spregled.

P.S. Tale sončnica je sicer nastala kako leto nazaj, ampak mi vedno nariše nasmeh na obrazu, ker je tako lepa. ^^

Včerajšnja je bila lahka, ker vas je večina vedela za kaj gre. Prvi je uganil Klobi, ki je takoj vedel da gre za pustno masko. Nihče pa ni ugotovil, da gre za točno tole masko na sliki v sredini. Bruljer je torej pustna maska (nekakšen seneni mož ali nekaj podobnega).

Današnja naj bo nekoliko težja (upam) :

SABÉJNIK

Čeprav se mogoče sliši, da ima kaj veze s sabljami ali čem podobnim, je nima. Gre pa zopet za nekega človeka. Pa veselo na delo!

Kar kamen se mi je odvalil od srca, ko sem končno opravila s to stvarjo. Stohastiko namreč. Sicer res še ni rezultatov, bodo najbrž v ponedeljek, ampak vseeno. Občutek imam silno dober in boljše zame, da me ne vara, ker sicer bom imela uničen dopust in še 1/3 prihodnjega študijskega leta. Ne gre za to, da bi se preveč obremenjevala, ampak imam rada študijske obveznosti podelane do začetka novega študijskega leta. Ker res ni primerjave, ko lahko novo leto začneš brez kakršne koli slabe vesti. Ker veš, da imaš vse za nazaj narejeno in se ti ni treba ukvarjati s tem, kdaj se boš zopet učil tisti predmet, ki ga boš več kot pol že pozabil, kdaj boš našel najbolj ustrezen izpitni rok,… Lani sem imela srečo in sem bila začetek julija že popolnoma brezskrbna. Letos sem na žalost malo manj, ampak mislim, da bo še vse vredu. Prišlo je veliko ljudi in zgodba se bo verjetno ponovila, kot že tolikokrat do sedaj. 3/4 ljudi ne bo naredilo, ker ta izpit res ni najlažja stvar na naši fakulteti. Ampak, moram pa priznati, da se je en mesec učenja definitvno izplačal. Vem, da sem znala veliko več, kot nekaj mesecev nazaj. Ugotovila sem, kakšne trike uporablja profesorica in da izpit načeloma sploh ni težak, če veš pri čem si oz. če si doma naredil dovolj vaj. Reksi bi se verjetno strinjal z menoj, da je potrebno kar veliko dela, ampak da je temu primeren tudi rezultat. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje iz učilnice prišla tako brez strahu in gotova, da se bo nekaj končalo dobro. Pri večini ostalih izpitov, ki niso računski, ampak bolj teoretične narave, imam v glavnem mešane občutke. Ne vem točno v kaj se bo profesor “vtaknil” in posledično težko sodim, kakšen bo rezultat. Danes pa sem mnenja, da mi je računanje šlo super od rok in da je mogoče vmes le kakšna manjša napakica pri decimalkah (v glavnem sem se tako ali tako posluževala ulomkov, da je napaka čim manjša). Bomo pa videli. Obljubili so mi, da mi bodo sporočili, ker mene na žalost takrat, ko bodo rezultati znani, ne bo več doma. Upam, da mi bodo sporočili veselo novico in mi s tem polepšali zadnje dopustniške dni, ker mislim, da si jih bom po trdem delu končno zares zaslužila. Tudi vam želim čim več lepih in pozitivnih občutkov in veliko sreče pri zadnjih izpiti (tisti, ki jih še imate). Pa lep pozdrav!

Današnja srečnica je bila M&M. Z malo pomoči in veliko vašega dobrega ugibanja smo dokaj hitro prišli do rešitve. Čestitke! prékast -a -o prid. (ẹ́)

1. zastar. škilast: prekasta ženska / prekaste oči

2. prékasto prisl.: prekasto gledati

Današnja pa mogoče malce bolj za ugibanje. Tokrat za spremembo ne iz SSKJ, ampak iz včerajšnjega Milijonarja, kjer se nam sploh ni sanjalo, kaj naj bi ta beseda pomenila.

BRULJER

Naj vam namignem, da je zadeva aktualna enkrat na leto. Pa veliko sreče pri ugibanju!

Že sem ga imela priložnost videti, a z veliko večje razdalje. Včeraj pa smo bili z njim nekako v živo in od blizu. V Milijonarju z Jonasom. Čeprav je Jonas sam o tem že napisal prispevek, verjamem, da bo skozi moje oči drugačen (sem pač “navaden smrtnik”, ki tega ne vidi vsak dan). Pred kamerami sem že bila, tako da sem približno vedela, kaj me čaka, ampak me je vseeno stvar nekako presenetila. Jaz živčna sicer nisem bila, ker nisem imela razloga za to. Bolj je bil živčen moj spremljevalec, ki je bil med sodelujočimi. Kasneje pa se je sicer izkazalo obratno.

Videla sem že nekaj zakulisij, vendar me je Milijonarjevo malce razočaralo. Na televiziji izgleda zadeva res veličastna in ogromna. V resnici pa ni. Vse skupaj je majhno, vsaj meni je bilo, snema pa se kar v nekakšni “garaži”, vsaj obiskovalec dobi tak občutek. Mislila sem, da ima tribuna stole (očitno Jonasovega prispevka takrat nisem pogledala dovolj natančno), oz. vsaj neko imitacijo stolov. Pa jih nima. Gre za 3 vrste, eno višje od druge, na katerih so lepo zložene blazine za gledalce. Poleg blazin se nahajajo daljinci. No, niso ravno daljinci, so pa priprave za glasovanje ljudstva. Zadnja stena na tribuni je črna in popikana z belo. Kot, da bi se nekdo igral in risal packe, verjetno zaradi boljšega učinka na kameri.

Samo prizorišče je malce večje in precej škripajoče. Med snemanjem na srečo nihče ne hodi, drugače bi verjetno morali pri sestavljanju oddaje rezati zvok. Edino udobje nudita 2 stola na osrednjem delu. Tisti, ki si ga lasti Jonas in drugi vroči, na katerem sedi tekmovalec. Premikati se jih med dogajanjem ne da, zaradi tega, da sta oba ves čas v kameri. Vendar bo ostro oko opazilo, da včasih stola iz oddaje malo izgineta - med samo napovedjo in potem, ko se tekmovalec poslovi. Stol, na katerem sedi Jonas ima še eno posebnost. Nek gumb, za katerega je Jonas v šali rekel, da gre za elektrošok. Sama sem predvidevala, da je gumb nekakšen “izhod v sili”, ker Jonas nanj pritisne, ko si zaželi premora. In včeraj smo jo imeli kar nekajkrat, saj je bilo grozno vroče. V ta namen ima Jonas tudi priročni ventilator, na katerem se pohladi, če žepni robček ne opravlja več svoje naloge. Okoli osrednjega prizorišča je še prostor za tiste, ki v igri sodelujejo. Na voljo imajo navadne stole in monitorje, pod katerimi se nahaja 6 gumbov, en rdeč, en zelen in 4 potiskani s črkami A, B, C in D. Pa saj to že veste. Ne veste pa mogoče tega, da more tisti, ki v igri hitri prsti zmaga, monitor poriniti stran od sebe in da takrat vmes oddajo prekinejo, ker mu morajo nadeti mikrofon. Vmes se dogaja še tudi vse kaj drugega.

Na sami vaji ni bilo nič posebnega, tekmovalci so lahko preverili svoje sposobnosti, kako je na vročem stolu in kako pri hitrih prstih. Zadeva se malo spremeni, ko v prostor vstopi Jonas. Čeprav je samo človek, sem mnenja, da iz svoje igralske kože ne more. Vsakič, ko se pojavi, uprizori pravi mali teater. In verjamem, da mu je to všeč, ker je publika vsakič znova navdušena. Včeraj nam je na primer zrecitiral Vrbo v nemščini. Malo bolj svojo verzijo, ampak bila je zelo všečna. Nekaj besed je namenil tudi publiki, predvsem dekletom, ker so bili tekmovalci na žalost samo moškega spola. Oddaja se je seveda pričela, ko je bil Jonas pripravljen. Občutek sem imela, da so bili snemalci kar malo živčni, ker se je ves čas sprehajal sem in tja in rajši zabaval publiko, kot da bi se usedel na stol.

Prvi tekmovalec je bil tisti, ki sem ga sama spremljala. V ta namen so potem tudi mene presedli, na za to označeno mesto na tribuni. Ves čas mi je v glavo svetila neprijetna luč, ampak to je pač del igre. V rokah sem imela še napravo za odgovarjanje, če bi Jonas slučajno vmes kak njegov rezultat želel pokomentirati in dodati, da sem se npr. jaz strinjala z njim ali pa ne. Dali so mi tudi mikrofon, a mi ga na srečo ni bilo potrebno uporabiti. Igra je bila zanimiva, prvih pet vprašanj je šlo brez problema, tudi meni. Kasneje se je meni malo bolj zatikalo, igralcu pa niti ne. Najbolj zanimiv del je bil, ko je izkoristil klic v sili. Klicali so njegovega očeta in ko se je oglasil, se je Jonas predstavil in se zmotil, da kliče iz oddaje Lepo je biti milijonar. Ker pa naslov oddaje ni več takšen in so nadrejeni nezadovoljni, če se mu to dogodi, so morali snemanje prekiniti in kader ponoviti. Publika se je smejala, ker pač tega na televiziji ne moremo videti. V živo je veliko bolj zanimivo. Moj tekmovalec se je potem pri 11. vprašnju poslovil in odšel z odra. Na srečo so oddajo tukaj ponovno prekinili, ker je bilo potrebno dati stole z odra. Zame je bila idealna priložnost, da sem lahko pobegnila s tribune, ker mi je že resno kuhalo od vseh reflektorjev. Pobrali smo svoje stvari in se odpravili proti domu, veseli, da je šlo tako dobro.

Žal mi je le za eno stvar. Jonas je 2x prikorakal mimo nas in se nam smejal, ker smo ga 1. prepozno opazili, 2. pa je moja sestra preveč na glas vprašala “kdo je zrihtan?!”, ker se je ravno preoblekel. Takrat bi lahko zagrabila priložnost in mu rekla, če ga lahko slikam za svoj blog (velika verjetnost je sicer, da bi rekel ne, ampak poskusiti ni greh), ampak sem mislila, da bom imela po oddaji še priložnost. Zapustili smo jo predčasno, tako da bom to priložnost potem izkoristila kdaj drugič. Upam, samo, da ne bo jezen name, ker sem mogoče izdala preveč “skrivnosti” iz oddaje, če bo seveda sploh prebral ta prispevek.

Slik je bolj malo in so slabše kvalitete, ker nisem želela zbujati pozornosti z bliskavico. Slikane so le glavne zadeve, Jonasa pa pač ni. No ja, stvar mi bo vsekakor ostala v lepem spominu, mogoče se celo nekoč opogumim in se soočim z njim iz oči v oči. Do takrat pa bom pridno spremljala oddaje in se mogoče še kdaj udeležila ogleda v živo. Lep dan vam vsem želim še naprej, čeprav je slabo vreme, a naj vam to ne pokvari vzdušja.

Blaž je ugotovil včerajšno. Gre za odtenek ja, vendar z nekoliko bolj starinsko besedo: oséna -e ž (ẹ)

1. zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah

2. lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku

Danes pa res lažja, ker vidim, da se je ugibanje kar upočasnilo, ker so besede preveč zakomplicirane.

PRÉKAST

Nima veze s prekljami.

P.S. Še enkrat naprošam, da se ne poslužujete SSKJ-ja in drugih pripomočkov, ker potem stvar ni več zabavna. Ugibajte in skupaj se bomo smejali vsem možnim rešitvam.

Ja, današnji prispevek bo nekakšna “hvalnica” moškim. Ne zato, da bi vam dvignila ego, ampak zato, ker se mi v zadnjem tednu dogajajo čudne stvari, ki so me pripeljale do sledečih ugotovitev. Dekleta pa prosim, ne bodite užaljena, vem da bo prispevek nekakšno posploševanje, čeprav niste vse take, ampak se pa v vseh nas skriva nekaj podobnega. Večno razlaganje žensk, kako so vsi moški prasci, je neumno, zgrešeno. To je nekakšna samoobramba pred tem, kako smotane smo v resnici same. Res je, da nekateri moški so dokazano prasci, večina pa ne. Pripovedovanje prijatelja, kaj se mu je zgodilo v zvezi z nekim dekletom, me je v to še bolj prepričalo. Dekleta smo pač čudne in velikokrat ljudi okoli sebe obsojamo po krivici. Same imamo običajno stvari načrtovane do pike natančno vnaprej. Tudi ko smo v razmerju z nekom. Redka so dekleta, ki ne mislijo vnaprej, kdaj se bosta poročila, kaj je res pravi, kdaj bosta imela otroke, kdaj se bosta preselila na svoje,… In ta seznam, ki se nahaja nekje v naših glavah, je za vas moške večinoma nedostopen in včasih tudi nerazumljiv. Vi v večini primerov o takih stvareh ne razmišljate, ali pa, če ste bolj zreli in prepričani v to, da je dekle pravo. Seveda tukaj pridemo potem do točke, kjer se včasih zgodi, da se dekletova pričakovanja (s seznama) ne izpolnejo. Če je samo v eni točki, nekako še gre. Malo smo razdražljive, muhaste,… skratka težje “za prenašati”, ampak vi pač to mirno sprejmete in pravite, da bo še vse vredu, da se bodo stvari popravile. In mogoče se, mogoče se ne, življenje gre pač naprej. Obstaja pa še drugačna situacija, ko se ti v življenju stvari pričnejo podirati ena za drugo. Banalen primer: ne narediš izpitov do pogoja za višji letnik, ugotoviš da ti menstruacija zamuja, pokvari se ti avto, izgubiš denarnico,… občutek imaš, da se celoten svet zgrinja nate in te nihče ne mara. Takrat naš obrambni mehanizem ponori. Vsako dekle, ki ima kaj lastnega ponosa in trme, takrat noče nikogar okoli sebe. Pripravljena se je namreč z vsemi problemi soočiti sama, saj je dovolj močna in pogumna za to. V takih primerih nekatera dekleta tudi končajo razmerje s fantom (tudi, če sta že skoraj poročena). Fant je seveda zaprepaden, nič se mu ne svita, kaj se dogaja. On namreč stvar vidi tako, da je punca v težavah in potrebuje pomoč in on je tam zato, da ji stoji ob strani, jo bodri, ji pomaga. Ona pa to razume ravno napak, kot pomilovanje. In zato se ga želi čim prej rešiti. Tudi jaz včasih težko priznam poraz in zato najraje s stvarmi opravim sama, brez pomoči. Takrat se zaprem vase in sem sitna, da me celoten svet ne more videti. In mojemu prijatelju se je zgodilo ravno to. Kar želim povedati je to, da moški ste občudovanja vredni pri takih situacijah. Ne popuščate. Še vedno ste tam, čeprav dekle skoraj meče kamne v vašo glavo. Poslušate nas, kako stresamo svoj gnev nad vami. Kožo imate neverjetno trdo. Vem, da če bi bila sama na vašem mestu, da bi jo že davno popihala nekam daleč. Ampak ne, vi ste vztrajni. Če vam je res veliko do dekleta, vztrajate z njo v najslabšem. Trenutno se mi v glavi sprehaja še en primer. Dekle fantu po nekaj letih reče, da ji je postalo dolgčas, da se ga je malo naveličala, da ji je bolj kot brat, kot pa fant, ampak da ga ima še vseeno rada. Fant to stoično prenese in znotraj trpi, ampak tega ne pokaže. Mogoče tudi vpraša ne zakaj, ampak samo “požre” zadevo in se trudi, da ga ne bi bolelo. Kljub temu z dekletom vztraja in upa na boljše čase. Da bi fant to rekel dekletu, bi se dekle v večini primerov sesulo. Nič se ji ne bi svitalo od kje, zakaj, kako,… Običajno bi sledil jok, nejevera in potem še samoobramba, v smislu, saj imaš prav, kaj se sploh še trudiva, pojdiva kar narazen. Obžalovanje običajno sledi čez nekaj časa. Včasih traja precej dolgo, da dekle spozna, da ga je polomilo. Lastno zanikanje je namreč najboljša tolažba in to, da si v mislih govorimo, da smo naredile prav, da smo same na boljšem. Ko le ugotovimo, da smo me na slabšem, je še težje potem poteptati lasten ponos, priznati poraz in se opravičiti. Fantje običajno stvari odpuščajo, dekleta pa redko vzamejo skesanca nazaj, razen, če jim je zelo veliko do njega. Skratka, fantje, res ste občudovanja vredni, da včasih prenašate naše muhe, ko mi vaših že davno ne toleriramo več. Imeje še naprej toliko potrpljenja z nami, ker kljub temu, da smo včasih nemogoče do vas, vas imamo nekej globoko v sebi, še vedno najrašji, ker ste res zakon.

Včerjašnjo je uganila Bamboo. Čestitke! Tokrat zadeva res ni bila najlažja, ker je vse preveč spominjala na žabe, ampak pravzaprav sploh ni imela veze z njimi. žábičen -čna -o prid. (a)

1. nar. ki ga napenja, je zaprt: žabičen konj; žabična ovca

Današnja, bo najverjetneje malo lažja, ker je bila včerajšnja pač težja:

OSÉNA

In ne, nima veze z osami.

Obljubila sem še en prispevek na to temo. Zato vam danes ponujam še dva internetna ponudnika shranjevanja slik. Kot sem že nekaj časa nazaj opisovala pri Photobucketu, je tukaj situacija podobna. Pa si poglejmo lepo po vrsti:

1. Imageshack Je tista stran, ki je malce slabša, pa vendar dobra, za nalaganje slik. Na žalost boste velikokrat naleteli na to, da stran ne bo delovala, oz. na pol (takrat, ko so Američani v “polnem teku”). Kar pomeni, da boste mogoče sliko že izbrali in čakali, da se naloži, potem pa vsam bo napisalo, da je stran nemogoče odpreti. Sama sem se ga posluževala kar nekaj časa, potem pa sem ugotovila, da ker tukaj pač nimaš svojega spletnega albuma in se tudi ni potrebno registrirati, slike včasih izginejo. Torej, če je slika stara precej časa (več kot leto in tako), se vam lahko zgodi, da ko boste pregledovali starejše objave, ne boste več našli slik, ki naj bi tam bile. Še en tak minus je tudi to, da na žalost tukaj lahko nalagate le po eno sliko naenkrat. Kar bistveno upočasni pisanje bloga oz. vstavljanje slik. Na žalost ne deluje opcija, da bi odprli večkrat to stran v različnih oknih in tako nalagali več slik hkrati. Sem že poskusila, ampak se ne obnese. Drugih minusov pa ta ponudnik nima, oz. jih vsaj jaz nisem odkrila. Postopek pa je sledeč:

Ob odtipkanju spletnega naslova v brskalniku, se vam najprej odpre glavna stran Imageshacka. Ni prav nič posebnega, je pa pregledna. Ni se vam potrebno registrirati, le v okence vpišete svoj email, kjer potem lahko po želji izvedete registracijo, ni pa nujno. Vas bolj zanima gumb brskaj. Kliknete ga in se vam odpre novo okence. Tam poiščete in izberete željeno sliko in pritisnete OK. Nato imate 2 možnosti: Prva je resize image? - če nimate PhotoShopa ali kakega drugega programa za manjašnje slik, vam to izbiro vsekakor priporočam, ker blogi ne marajo slik, ki so prevelike. Nekateri so sicer narejeni tako, da jo sami avtomatsko zmanjšajo in potem, če kliknete nanje se slika poveča. Drugi blogi pa so bolj “zahrbtni” in vam slike ne pomanjšajo ampak prikažejo v izvirni velikosti, vendar resno okrnjeno (lahko manjka tudi pol slike in več). Za bloge je najbolj primerna velikost tako 320*240 pixlov. Moj blog na primer podpira širino 450 pixlov, tako da se jaz te opcije ne poslužujem, ampak slike pred nalaganjem na internet, obdelam že v Photoshopu. Druga možnost je remove size/resolution bar from thumbnail? - če boste slike na blogu prikazovali, kot majcene (thumbnail je po mojem mnenju neprevedljiva beseda, z več besedami povedano, gre za nekakšen predogled slike, v zelo majhni velikosti) in narejene tako, da jih ljudje kliknejo in se jim potem odpre večja, lahko izbirate ali vam čez sliko oz. pod njo napiše njeno originalno velikost ali ne. Gre bolj kot ne za estetsko zadevo. Sama tukaj dam kljukico, ker ne maram številk na sliki. Kaj boste izbrali vi, za vaše slike, pa je popolnoma vaša odločitev. Sedaj, ko ste to storili, pritisnete gumb host it. Nekaj časa bo trajalo, da vam sliko naloži. Potem se vam odpre več možnosti in vi izberete zadnjo, direct link to image in ga uporabite na vašem blogu. Torej na blogu pritisnete tisti simpatični gumb z drevesom, odpre se vam novo okence in v prvo vrstico, prilepite URL, ki ste ga kopirali. To je nekako vsa znanost, spodaj pa sledijo še slike.

2. AllYouCanUpload Ponudnik, ki sem ga odkrila s pomočjo Googla. Tudi pri tem ponudniku se vam ni potrebno registrirati, lahko pa, če to želite (za nekaj dodatnega prostora, vendar je plačljivo!). Stran je na voljo približno enako, kot Imageshack. Tudi tukaj namreč včasih “udarijo” Američani. Vendar ne tako pogosto, ker stran ni med tako zelo priljubljenimi. Tako kor pri Imageshacku, tudi tukaj nimate albumov, imate pa seznam vaših slik (recent uploads), ki ste jih naložili. Torej malo boljše, ker imate URL-je shranjene in vam ni treba slike ponovno nalagati, da bi ga dobili, ker se ga pač ne spomnete več. Naložite lahko po 3 slike naenkrat, kar je vsekakor veliko boljše, kot pri Imageshacku, kjer lahko le eno naenkrat. Ta ponudnik nima možnosti spreminjanja velikosti slik in prikazovanja “predogleda”. To pa so tudi nekako vsi njegovi minusi in plusi. Pa preidimo k stvari:

Zopet odtipkate spletni naslov v brskalnik in odprla se vam bo AllYouCanUpload stran. Ravno tako pregledna, vendar v nekoliko bolj pustih barvah (sama imam rajši oranžno ). Zopet kliknete brskaj in se vam odpre novo okence. Tam poiščete in izberete željeno sliko in pritisnete OK. Potem postopek ponovite še pri dveh slikah. Nato spodaj kliknete na gumb upload. Odpre se vam nova stran in na njej se vam prikažejo vse slike. Imate 2 možnosti: Prva je, da sliko na blogu prikažete kot thumbnail, torej se poslužite 1. možnosti v tem sklopu. Druga možnost pa je, da sliko prikažete, kot original in izberete zadnjo možnost iz tega sklopa. Torej opcijo direct link to image in ga uporabite na vašem blogu. Torej na blogu pritisnete gumb z drevesom, odpre se vam novo okence in v prvo vrstico, prilepite URL, ki ste ga kopirali. Potem lahko z nalaganjem tudi nadaljujete, ker imate še gumb upload more.

To je nekako to. Če se vam pojavijo še kakršna koli vprašanja, sem na voljo. Pa veliko uspeha, pri nalaganju slik.

P.S. Slike se vam bodo povečale, če boste nanje kliknili, tokrat jih nisem manjšala, zaradi boljše preglednosti.