Saily

Nedelja, dan ko je skoraj vse zaprto, a sva se kljub vsemu podala na pot, ker sva imela avto še zadnji dan. Današnji “must” dneva je bila La Orotava, pregovorno najlepše mesto na tem otoku. Težko bi jim oporekala, ker je res. Kljub temu, da ob 8h zjutraj ni bilo nikjer nikogar, je bilo mesto videti lepo v vzhajajočem soncu. Počutila sva se nekako še boljše, ker naju nihče ni motil na vsakem 10. koraku z letaki za razne žure in restavracije.

Parkirišče sva dobila ob glavnem trgu (Plaza Constitución) in se od tam sprehodila po krožni poti, ki je v mestu tudi označena na znamenjih ob poti (tako največ vidite, ker je pot speljana mimo vseh znamenitosti). Mesto naju je očaralo zaradi prelepih hišk, ki imajo ogromno balkonov (mesto z največ balkoni na otoku). Tukaj sva v enem samem mestu videla največ znamenitosti in vsaka zase je nekaj posebnega.

Pot sva začela ravno v nasprotno smer kot je narisano na znamenjih. Prvi ogled je bila cerkev Iglesia de Santo Domingo, ki jo je nekdo ravno pospravljal zaradi včerajšnjega kaosa po poroki. Na tleh je bilo videti vse mogoče, od riža do rož in konfetov. Cerkev je bila še lepo okrašena s poročnim cvetjem in zato nisva niti upala slikati. Ta cerkev je izredno lepa zaradi vitražev in pa steklene kupole visoko gori nad oltarjem. Ker nisva hotela motiti pri pospravljanju sva se hitro odpravila naprej.

Daleč nisva prišla, ker nama je pot prekrižal pav. Vem, da ne gre za nekakšno strašno žival, ampak ko je pogumno zakorakal proti nama, sva jo kar se je dalo hitro ucvrla mimo. Vzpenjala sva se v hrib proti Casa de los Balcones, hiša z največ balkoni. Preurejena je v manjši muzej (1,50€ po osebi) in je prijetna za ogled. Hišo si lahko ogledate tudi tako, da spustite muzej (tak ogled je brezplačen). Spodnja etaža je preurejena v trgovino z raznimi značilnimi proizvodi od tu, zgornja etaža pa je muzej.

V muzeju se nagledate starega porcelana, oblačil, kuhanja na star način, destiliranja vode v starejših časih,… Pogled pa človeku zastane na notranjem dvorišču, kjer imajo veliko rož. Izredno lep pogled na cvetje in pa poleg tega žuborenje vode, ki ga zaliva. Škoda, ker je ogleda tako kmalu konec, ker imate le 8 sob, pa še te so zastekljene, tako da si stvari ogledujete izza steklene kletke (verjetno ker je tako veliko porcelana in bi bilo škoda, da bi ga obiskovalci poškodovali).

Sprehod sva nadaljevala proti Molino La Maquina in Molino de Gofio, ampak sta bila oba na žalost še zaprta (do odprtja pa sta manjkali še 2 uri). Stvari sva si ogledala le s ceste in videla skoraj nič. Nedelja tukaj na žalost ni ravno dan za izlete, ker ljudje pričenjo z delom še kasneje kot običajno, med tednom (ko pričenjajo od 9h do 10h). Kljub temu da ostaneš pred zaprtimi vrati je mesto še vedno navdušujoče.

Od mlinov sva se sprehodila proti mestnemu vrtu rož, Jardines del Marquesado de la Quinta Roja. Gre za vrt v kaskadah, ki ga morajo obilno zalivati, da uspevajo vse te rože. Vmes naletite kar na nekaj manjših fontan in sprehod do vrha vrta je prijeten (čeprav v Lonely Planetu piše, da je naporen; očitno niso vajeni hoje navkreber). Razgleda ni, ker je vrt med zgradbami in le-te zakrivajo pogled proti morju.

Nasproti tega vrta se nahaja še eden, Hijuela del Botanico, ki je bil ravno tako zaprt, ker na občini v nedeljo ne delajo, vrt pa spada v njihovo last. Zato sva se odpravila naprej do Museo de Ceramica. Tega sem si zelo želela videti, ker imam rada keramične lončke in pa posode iz vulkanske kamnine. Na žalost trgovina ne obratuje več. Očitno jo je “slab” opis v Lonely Planetu spravil “na kant” (napisali so namreč: “but these are just pots, after all, and after a few dozen they all begin to look the same”).

Odpravila sva se še do cerkvice, ki stoji ob glavnem trgu in si pogledala razgled proti morju. Ljudje se še vedno niso pričeli prebujati, čeprav sva videla mogoče 2 avtomobila več, kot prej. No ja, nedelja je pač dan za počitek. Midva tega nisva izkoristila, ampak sva se raje odpravila naprej, novim ogledom naproti. Napotila sva se proti glavnemu mestu, ki mu še nisva posvetila prav veliko pozornosti, ker sva se 1. dan le peljala skozi. Kmalu sva na žalost ugotovila, da bi bilo nekako vseeno, tudi če ne bi prišla sem.

Mesto sicer ni napolnjeno s hoteli, je pa podobno BTC-ju v malo drugačnih razsežnostih, le da so nad trgovinami stanovanja ali poslovni prostori. Celotno mesto je ena sama trgovina (Lacoste, Armani, Gucci, Benetton, Boss, Swarovski,… tudi Zara in Mc Donalds se najdeta). Ljudi ni bilo, ampak mogoče je bilo tako še boljše, ker med tednom je verjetno precejšnja gneča, ker nakupujejo (kupovati tukaj je namreč ceneje, kot pri nas, sploh kar se elektronike tiče). Želela sva si ogledati še nekaj ulic in pa glavni trg, ampak je bilo vse v rekonstrukciji (glavni trg bodo čisto preuredili, ampak šele enkrat do konca leta).

Odpravila sva se dalje, proti J, ker mu do sedaj nisva posvečala preveč pozornosti. Zanimal naju je ogled piramid, zato sva odšla v mestece Güímar. Pogled proti morju je fantastičen, ampak ljudje prihajajo zaradi ogleda piramid, ne zaradi sprehajanja po mestu (ki vam nima ponuditi veliko na ogled). Piramide so sicer res piramide, ampak tisti, ki jih je videl v Afriki, se mu bodo te tukaj zdele smešne. Za ogled mesta piramid boste plačali 9.75€ in si poleg tega lahko ogledali še film, ki pripoveduje zgodovino celotne stvari.

Sprehod okoli piramid je kar konkreten, sploh če se nameravate ustavljati in si ogledovati vrtove, kjer so listki z imeni rož in vas veselo vabijo. Srečate lahko celoten avtobus sprehajalcev, kar zna biti nadležno, saj je pot ozka, ampak na srečo se v glavnem za sprehode ne odločajo, ampak si razgled nad celotnim zaselkom piramid ogledajo z malce višje točke. Po sprehodu sva si ogledala še film, ki ima celo 5 prevodov (angleški, nemški, francoski, španski, italijanski). Zanimivo pa je to, da ko španski glas v filmu še vedno govori, angleški že davno odneha. Je mogoče vzrok v tem, da angleži povedo isto z manj besedami ali pa se jim enostavno ni dalo prevajati?

Tisti, ki vas piramide zanimajo tudi iz zgodovinskega vidika in ne samo iz arhitekturnega, vas bo verjetno zanimala njihova teorija, ki ni povsem dokazana. Sprašujejo se namreč ali je možno, da so imele civilizacije v Evropi že pred Kolumbom stik z ameriškimi. Teorijo skušajo dokazati s podobnostjo pri najdbah v piramidah (lončenina je npr. podobna tisti iz piramid v Mehiki).

Po koncu ogleda sva odšla še v trgovino s spominki. Nakupovanje odsvetujem in spet opozarjam, ne gre za Gorenjsko pregovorno škrtost, ampak zgolj za to, da boste v skoraj vsakem mestu lahko kupili enake spominke, ampak po polovični ceni ali še ceneje. Pred odhodom nazaj v hotel sva morala še napojiti avto, ker ga morava jutri vrniti z na pol polnim rezervoarjem.

Po prihodu v hotel sva se še nekoliko kopala, potem pa sva se zapletla v pogovor z 2 stanovalcema v hotelu in smo ob bazenu sedeli kar 2 uri. Ugotovili smo, kaj vse smo si že ogledali in kaj nas je najbolj navdušilo. Glede na to, da morava jutri oddati avto sta naju povabila, da greva lahko z njima na kak izlet, če želiva. Nisva odklonila in niti še nisva sprejela, ker imava še nekatere stvari v mislih, ki jih morava postoriti. Pustimo času čas sva rekla.

P.S. S tole ladjico so prepotovali celoten Atlantik, tik pred obalo južne Amerike pa se jim je sesula v koščke. Sicer izleta niso uspeli dokončati, so pa s tem dokazali, da ladjica zdrži potovanje daljše od 14 dnevov (v Egiptu so take ladje uporabljali za po Nilu in so jih menjali na 14 dni, ker se je papirus “napil vode” in razpadel).

Objavljeno v Sobota, 22. september, 2007 ob 08:35 in zapisano pod Tenerife. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Komentirajte, ali pa sledite komentarjem preko trackback s svoje strani.