Saily

vir

Ni še čisto mimo, ampak vseeno moram reči, da je bil izredno pester in zabaven. Kar pogrešala ga bom, ker vem da v prihodnje zopet ne bo dovolj časa za vse te reči, ki sem jih uspela postoriti v tem času. Vem da sem sicer v glavnem “lenarila”, brala knjige, opravila nekaj izpitov, tuhtala kako naprej,… skratka nič kaj posebnega, pa vendar. Bilo je lepo.

Včeraj sem bila po dolgem dolgem času zopet v Avstriji, firbec me je gnal tja. Ogledala sem si Ikeo, ki jo ljudje tukaj opisujejo kot nekakšno Meko. Pa ni ravno to. Imajo ogromno stvari, ampak če res ne opremljaš novega stanovanja ali kaj podobnega, se tja ne splača hoditi. Prevelika potrata časa in denarja. Bolj kot Ikea so me očarale montažne hiške, imajo namreč pravi park montažnih hišk, ki si jih lahko ogledate tudi v notranjosti (ampak v spremstvu agenta).

Vreme ta teden ni bilo najboljše, a to ni kvarilo razpoloženja. Zopet se je začelo tudi obdobje svečkanja in sobo imam (vsaj v predelu mize) že polno svečk. Žal je samo ena od njih resnično dišeča, ampak tisto hranim in jo prižigam po delčkih, ker sem jo dobila v dar in mi je precej dragocena.

Po dolgem času me je tudi zgrabila mrzlica gledanja nadaljevank. Od poletja sem jih čisto zanemarila, tako da sedaj po delčkih skušam nadoknaditi zamujeno. Prebijam se tudi skozi knjige in uživam ob tem. Poleg ne manjka sem in tja skodeljica toplega čaja, vroče čokolade ali kuhanega vina. Zvečer pred spanjem pa tako ali tako obvezno kozarec mleka.

Vesela sem, ker je vesel še nekdo poleg mene, ker ima nov fotoaparat. Zavidljivo lepa stvarca, ampak v rokah, ki niso vešče teh stvari na žalost bolj ali manj neuporabna. Sama rajši ostajam pri normalnem digitalnem fotoaparatu, ker se še tam včasih lovim in bentim ker slike ne uspejo.

Veselim se neke reči, ki še ni popolnoma gotova, čeprav je bil odgovor pritrdilen. Tuhtam in tuhtam iz dneva v dan, ampak še nisem našla popolne rešitve, ki bi bila dobra v vseh pogledih. Imam še približno 10 dni časa za to tuhtanje in do takrat se bom že odločila. Potrebovala pa bom še nekaj pomoči, ampak vem da se na to lahko zanesem.

Ker je že dokaj pozna ura in mi oči počasi vleče skupaj, se bom odpravila spat. Vem sicer, da lahko jutri dolgo spim, a rajši vstanem prej, ker je dan relativno kratek. Ob petih popoldan imam namreč že prav neprijeten občutek, kot da je ura devet zvečer. Čeprav je daleč od tega, ampak saj bo kmalu pomlad, čez nekaj mesecev.

Ponedeljek bo zopet začetek novega tedna, tokrat nekoliko manj zabavnega, a se tolažim s tem, da je samo še 14 dni do počitnic. Potem pa bodo vsi prazniki na kupu in se bomo zopet veselili. Po pravici povedano komaj čakam, da se vsa ta evforija poleže in da je novo leto mimo. December je namreč najbolj nemiren mesec. Ampak, naj bo tako, saj je preostanek leta bolj miren.

Naspite se in lep prihajajoči teden vam želim!

Objavljeno dne 8.12.2007 ob 21:49 Zapisano pod: Prosti čas. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.