Psi
… so zakon. Tako, kot pravi reklama. S čimer ne mislim, da ostale živali niso. Daleč od tega. Rada imam večino živali in, če bi jih lahko, bi jih imela več, kot jih imam. Ampak ker nimam časa, da bi jim ga posvetila v tolikšni meri, kot bi se spodobilo, jih rajši nimam. Mi je moja kuža dovolj. Nekateri jih imajo več in uspejo vsem izkazovati enako mero pozornosti, kapo dol. Spet tretji so takšni, da jih imajo, pa se človek vpraša čemu, ko jih tako zanemarjajo.
Ja, ljudje smo si zelo zelo različni. Pa naj objasnim, kaj mi je dejansko stopilo na žulj.
Vlatka je zadnjič napisala izredno simpatično objavo o psih in sem se popolnoma strinjala z njemimi besedami. Bila pa sem presenečena, oz. bolje rečeno zgrožena nad nekaterimi komentarji. Ne razumem ljudi, ki se zgražajo nad tem, da ima človek rajši psa, kot sočloveka (Mar se bojite, da bi psi zavladali svetu?). Ugotavljam, da nekateri očitno s soljudmi še nikoli niso imeli slabe izkušnje, da bi iz tega ugotovili, da včasih res nima smisla se bosti s človekom in greš rajši na sprehod s psom in se pogovarjaš z njim, ki je tvoj najzvestejši poslušalec.
Ne razumem tudi tega, zakaj obtožujejo ljudi, če se jim podre svet, ko jim umre ljubljenec, njim pa je npr. umrl nekdo iz družine. Razumem, da je to težko primerjati, ampak vsekakor je primerljivo. Pa mislim ljudje, tudi meni je umrlo že veliko sorodnikov (bližnjih kot daljnih) … in ja, me je prizadelo, močno (ker nisem brezčuten človek za razliko od nekaterih). Ampak ko ti umre ljubljenec, se ti ravno tako podre svet, pa tudi če te je le-ta ljubljenec spremljal samo nekaj 10 let. Ljudje, ki takega ljubljenca nimajo, tega nikoli ne bodo razumeli, ker to pomeni, da ga nimajo radi tako brezpogojno, kot trdijo da ga imajo.
Opažam veliko starejših ljudi, ki imajo psa ali mačka, ki jim krajša dneve, ker nimajo več nikogar. Mogoče imajo še vnuke in preostalo družino, ki že pač živi na svojem in se oglasi enkrat na teden, ampak to ni primerljivo s tem, da ti je nekdo na voljo 24/7. Mož/žena je mogoče že pokojni/a in zato ima psa/mačka, da se z nekom pogovarja. Zakaj za vraga bi se ravno morala pogovarjati s sosedi ali z drugimi ostarelimi ljudmi? Zakaj? Kje to piše? Človek se lahko pogovarja s komer se želi. Če je njegova volja, da se rajši s psom/mačko, naj se. Zakaj bi se kregal z drugimi, če se temu lahko izogne? Zakaj bi poslušal opravljanje drugih ljudi, zakaj bi poslušal njihove probleme, če ima že na vrhu glave in čez svojih?
Res ne razumem, kaj je vaš problem, da po eni strani trdite, kako obožujete živali, ko pa pride do tega, da slučajno opazite nekoga, ki mu daje hrano s svojega krožnika, ki ga vozi k pasjemu frizerju, ki ga ljubkuje, dovoli, da ga pes poliže po obrazu, bog-ne-daj, se druži samo še s psom… takrat pa kar naenkrat ta ljubezen nekam izpuhti in vi samo še obtožujete. Doma pa imate psa, ki ga sploh ne bi smeli imeti, ker sploh ne veste zakaj ga imate, ker revež sedi v kotu in čaka, da mu boste namenili svojih dragocenih 5 minut. Najverjetneje ga imate zato, da ga imate ali ker so ga želeli otroci, vam pa se z njim sploh ne da ukvarjati. Nasvet: boljše bi bilo, če ga date nekomu, ki ga bo za razliko od vas imel rad, kljub temu, da boste otrokom zlomili srce, ko bo šel od hiše (amapk še vedno bolje, kot da trpi pri vas doma).
Če imate žival, jo imate zato, da jo imate radi, da ji pokažete to, da ona vam pokaže svojo ljubezen… in absolutno ne za to, da mi boste govorili, kako je pes manjvreden, oz. da nikoli ne bo enakovreden človeku. Pa vam nekaj povem: pes je včasih še več vreden od človeka, ker so mnogi ljudje slabši od psov.
Pa brez zamere. In tisti, ki se v tem članku niste našli, smatrajte mojo jezo nad vami za brezpredmetno.
Lep sončen dan vam želim še naprej! 
10. februar, 2008 ob 11:32
poznam kar nekaj posameznikov, ki svojim ”ljubljenčkom” namenijo bistveno več časa kot svojim potomcem. Kaj je sedaj obtoževanja vredno …
10. februar, 2008 ob 11:43
hei!
tud men psi ogromn pomenjo in je šokantno, kaj nekateri z njimi počnejo, ukrepanja pa ni. moji sosedi so si nekak 2 leti nazaj kupili psa. njihov mlajši sin ga je pretepu, zaprtga so mel v kleti, če pa je bil zuni je biu na tolk kratki verigi, da se je komaj obrnu. KLICALA SM POVSOD!! na društvo proti mučenju živali, razne veterinarske klinike & zasebne veterinarje, druga društva za živali - NOBEDN NE UKREPA!! vsi so mi samo dajal druge cifre in govoril, da se oni s tem ne ukvarjajo. tud na policiji so se samo izmikal.
psa od takrt nism vidla in pred kratkim sm zvedla, da je poginu v kleti, biu pa je mladiček…
lp*
10. februar, 2008 ob 11:47
@reksi: kolk so pa stari? jest poznam velik več primerov, ko ma par ljubljenčka, pa dobi otroka in kar naenkrat ljubljenček, ki je bil prej v središču pozornosti, postane samo še nek “kos pohištva”… in se noben več ne ukvarja z njim… izredno pohvalno
@monnika: katastrofa… take ljudi bi mogl mučit, da bi sami vidl, kaj so psu delali… ne vem zakaj si sploh psa kupijo, če ga imajo namen pretepati in maltretirati.. to je približno tako, kot da si omisliš otroka, potem se ti ap ne da ukvarjat z njim… obup no… službe so pa glede tega tudi bolj kot ne gluhe… ker češ kaj se bomo mi s tem ukvarjali, kaj se pri nekom na dvorišču dogaja, to se nas ne tiče.. .zakaj za vraga vas pa pol mamo…
10. februar, 2008 ob 14:24
sej nima veze kolk so stari. Vse kar vidim je, da se starši 2x, 3x dnevno sprehajajo s psom, z otroci ne. Kaj se v bajti dogaja … me pravzaprav ne zanima, opažam pa, da če bi se starši vsaj toliko ukvarjali z otroki, kot psom, bi bilo marsikaj bolje.
10. februar, 2008 ob 15:47
@reksi: pri vlatki sem mislila na to. Da se dandanašnji vloga psa spremeni tako, da bodo ljudem bolj pomembni psi, kot otroci. Pa še nekaj: pse je lažje obvladat, kot otroke ali ne? Aja, še nekaj… Govori se o tem, da človek grdo ravna s psi… Saj človek tudi grdo ravna s soljudmi. Pa še moj post na temo: http://www.dajana.si/otroka-ali-psa/
lp
10. februar, 2008 ob 19:35
Sama mislim, da smo si nekje tam tam s psi. So mnogi hudičevo nevarni in mnogi neverjetno ljubeznivi. Prvi in drugi smo regenerirani.
Sama nisem nikoli imela psa, me kdaj zanima, kako bi bilo če bi ga imela. Sicer sem za otroke sigurna, da si jih želim. Moja odločitev in kot vsaka druga mora biti spoštovana. Zraven bi dodala le še razlog zakaj morda raje otrok kot pes…otrok da lahko več intelektualnega od sebe… tudi življensko dobo ima daljšo. Možno pa je imeti tudi oba
10. februar, 2008 ob 20:18
tud jz mam ful rd zivali, še posebi pse, čeprov so mi tud mački precej ušeč od kr sm spoznov martininega bangija
sm pa mogoče mal diskriminatorn pa so mi všeč bolj konkretni psi, labradorci and co 
10. februar, 2008 ob 20:59
nimam psa, imam pa ptička, navadno skobčevko. in tudi ta je zelo priljubljena pri nas
živali enosatvno moraš imeti rad …
10. februar, 2008 ob 21:19
@reksi: verjetno je problem v tem, da so ugotovili, da so otroci veliko večje breme kot pes, ampak se jih pač ne morejo kar losat in zdj jih pač samo zanemarjajo in čakajo, da bodo odrastli in šli na svoje… pes jim pa lepša ta čas… na žalost ne morem drugega rečt, kot to, da nekateri pač ne premislijo prej nekajkrat, preden se za določeno stvar odločijo…
@taca: se strinjam, da so nekateri nevarni in drugi ne… odvisno vsekakor od lastnika, malo pa tudi od pasme… vsekakor pa se da imeti oboje, le treba je pri sebi razčistiti prioritete… in spet, če imaš prej psa in potem otroke je potrebno mal razmislit ali se bo potem še našel čas za psa, ker mnogi potem na žalost pozabjo nanj… so pa tudi taki, ki otrokom kupijo psa in potem so vsi veseli tega novega ljubljenca, kar je super
@Blaž: labradorci so fest ja
mi na žalost velikega psa ne mormo met… zato mamo bolj hišnega, ampak ga mamo vsi izredno radi… je v središču naše pozornosti in se vsi zelo radi ukvarjamo z njo
@Tadej: tudi skobčevka je fajn
in ja, se strinjam, živali imaš enostavno rad, ali jih pa nimaš… in tisti, ki jih nima, ponavadi tudi ljudi ne mara kaj preveč…
10. februar, 2008 ob 23:53
Zadošča že pogled kdaj pa kdaj na Animal Planet, kjer vrtijo (govorim na pamet) Animal Police, da postane jasno, česa je človek z živalijo zmožen.
Pri nas se to zelo slabo kaznuje ali pa se sploh ne. Spomnem se treh najstnikov iz okolice Kranja (spet, na pamet, naj me kdo popravi, če sem zgrešil), ki so lovili mačke in z njimi počeli vse, kar nimam srca napisati na blog. Pa je bila kazen komaj da vzgojna, če sploh.
11. februar, 2008 ob 18:05
Kot je že Blaž omenu, mi mamo doma 13 let starga mačkona (zlo konkretnega mačkona), in prsežem, da nisem še nikol v živlenju srečala tacga mačka, kot je naš. Vem, vsak bi to rekel za svojo žival, ampak ne vem, kakšne hormone so našemu vbrizgal, ko se je skotil, ampak je res posebnost :D. Ima pa samo še en zob, kšni briketi mu ne grejo več pretirano… Sicer je pa še vedno precej rejen :).
Glede navezanosti na živali: Moja mama jih ima nekaj čez 70, živi sicer v isti hiši kot mi (en štuk nižje) ampak je večino časa sama, starejše sosede, s katerimi se je družila so že pomrle. Ima pa svojega papagajčka, ki ga je navadila na marsikaj, pogovarja se z njim in on zna marsikaj oponašat, ona je edini človek ki se je niti najmanj ne boji
Ne vem, kaj bo mama, ko bo ta ptič poginu 
11. februar, 2008 ob 19:59
psi so zaon
11. februar, 2008 ob 20:29
@fittipaldi: jap… pri nas včasih ne bi škodilo če bi imeli animal police ja… in ui mulci so bli s tržiča se mi zdi in kazen sploh ni bla vzgojna
@martyna: verjetno ji bo zelo hudo.. ker bolj kot si star, bolj si navezan na svojo žival, sploh če ti krajša čas… in potem je zelo zelo hudo, ko ti pogine ja… potem nekak tud nimaš želje po novi, vsaj nekaj časa ne… muciji so tud fajn, ker so kosmati, sam zlo dlako puščajo
@matej m.: drži!