Saily

vir

Trenutno se nisem nič oglašala, niti brala vaših komentarjev, ker sem potrebovala manjši odklop. S faksom sem za letos zaključila (3. letnik opravljen brez večjih problemov), brez kakih grehov za nazaj. Sedaj res uživam brezskrbno poletje (resnično 3 meseci počitnic, no skoraj 4). Na koncu leta se mi je na žalost nakopičilo morje stvari, ki so me nekako tiščale proti tlom (zasičenost z obveznostmi, takimi in drugačnimi; čudni pripetljaji na koncu leta; naveličanost; …) in zame je edino zdravilo, ki take stvari popolnoma pozdravi, morje. In zato je bila odločitev jasna.

Na morje sem odšla nekaj dni nazaj, natančneje 4.7.2008 in se danes nepredvideno vrnila. Mišljeno je bilo namreč, da se vrnem šele v ponedeljek, ampak so bile za celoten vikend napovedane plohe, tako da sva rajši na hitro vse pospravili in hop v avto proti domu. Kopanje v dežju in bliskanju je sicer noro dobro in ga naravnost obožujem, ampak sem ga v tem “dopustu” enkrat že izkoristila. Sedenje v notranjosti, ker zunaj ne moraš nič početi, pa je duhamorno in v takih primerih je lažje biti doma.

Vreme je bilo sicer večino časa lepo. Dobila sem celo nekaj barve, kar tudi ni tako zanemarljivo, ampak večja doza bi še morala priti (septembra, ko bom dosti bližje ekvatorju). Opravila sem celo planinski izlet, če lahko temu tako rečem. Pohod na sam vrh Grgurja niti ni bil tako lahkoten, kot je sprva izgledal. No, če prištejem še poškodovano koleno na poti navzdol, je bila to res na pol misija, ki se je hvala bogu srečno končala. Vetra je bilo več kot dovolj, vode tudi. Pogrešala bom nočno guganje in šumenje morja, ampak če bo tako zelo hudo, se lahko že naslednji vikend zopet odpravim nazaj.

Priznam,  ni lepšega občutka, kot se zopet voziti domov. Ob prestopu slovenske meje mi je srce kar zaigralo. Potem me je do doma ločila le še dobra ura in pol. Doma so bili kajpak presenečeni, ker sva se predčasno vrnili, ampak kljub temu naju nihče ni zaradi tega grdo gledal.

So se problemi razblinili? No ja, nekateri vsekakor ja. Odpočila sem si od študija, od vsakodnevnih srečanj in voženj. Eden od problemov pa mi le ni šel popolnoma iz glave. Sploh, ker se je v bistvu med samim “dopustovanjem” zopet pojavil, kot da bi vstal od mrtvih. Ampak s tem se bom rajši ubadala sedaj, ko sem zopet doma. Bomo o tem rekli kako besedo več kdaj drugič.

Sedajle že težko čakam, da se vržem v mojo, samo mojo, mehko posteljo in da zaspim. Jutro bo sicer drugačno kot na morju in prva stvar ne bo skok v vodo, pa vendar. Vem da mi bo kljub temu lepo.

Lepo se imejte tudi vi in naj vam napovedano slabo vreme ne pokvari vikenda.

Saily

Objavljeno dne 17.07.2008 ob 23:15 Zapisano pod: Razno. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.