Pižama mi je že nekaj časa nazaj delal skomine z njim. Sedaj pa sem končno ponosna lastnica še zadnje Potterjeve knjige (še pred prednaročniki… ). Kljub vsej mulariji, ki se je nabrala v Kranju (no, verjetno jih ni bilo toliko kot v Ljubljani v Konzorciju), sem bila prva, ki ga je kupila (kar so še obeležili 
). 
Samo upam, da se ne bo kje kaka moja fotka v kakem časopisu znašla zaradi tega. 
Že hitim brat… danes bo kratka noč. 
Ob tem se mi nekako pojavlja vprašanje: kam se vpisujejo študentje, na fakulteto ali v vrtec?
Očitno gre za nekakšen novi pristop, se bom pustila presenetiti in preverila potem jeseni končne rezultate vpisa. Mogoče jih bo pa ravno wii konzola prepričala (sploh moški del populacije, ki ga malce primanjkuje).
Vem, da so o tem že pisali, ampak nekako opažam, da jih še vedno ne ve prav veliko. Obveščeni ste bili tudi po e-mailu (vsaj velika večina), ampak trenutna številka prijavljenih še ni znana. Tako da še enkrat, da se bo glas res razširil tudi v 9. vas:
Obljuba dela dovg.
Dolgo časa sem obljubljal in odlašal (sicer upravičeno), sedaj pa sem se odločil, da po Sailynem in Kašparjevem. vzoru končno dam pobudo za ponovno srečanje škrtih blogarjev.
Kraj : Škofja Loka - Jesharna
Datum : Sobota 2. Februar, ob približno 16.00.
Udeležbo lahko potrdite med komentarji, dobrodošli pa so tudi vsi dodatni predlogi glede tega dne.
Ena možnost po končani jedi in pijači je Biljard v Loški biljardnici, druga možnost pa je Loški Pub. Kot sem rekel, pa je vsak dodaten predlog več kot dobrodošel.
Se vidimo! Dobrodošla pa je tudi vsaka reklama na drugih blogih !LP meglicm
Čim prej se prijavite, da bo znana številka udeležencev, ker je potrebno rezervirati mize. Če nas bo namreč upadlo 30 notri, brez da bi se napovedali, se zna zgoditi, da bomo ostali brez stolov. 
Se že veselim, da se bomo po dolgem času zopet videli. Pridite v čim večjem številu. Za pot imate pa na mojem blogu še vedno sliko, tako da izgovor, da ste se izgubili, ne pride vpoštev. 
Je precej depresivna zadeva. V naših krajih se trenutno zadržuje že nekaj dni. No v Kranju smo imeli danes celo nekaj sonca. Sicer se je potem skrilo, ampak če ne drugega, smo uživali ob pogledu na prelepe hribe obsijane s soncem. Da je vsepovsod ledeno je tudi že nekaj običajnega. Sedaj hodim skoraj kot baletka, kot po jajcih, ker moram biti previdna, da na poti od avta do faksa ne pogrnem.
Ampak to niti ni tak problem. Hladno zanje čase tudi ni tako zelo in se da živeti (mislim, da bi se strinjala tudi Irena, čeprav si pomojem, tako kot jaz, srčno že želi pomladi). Problem nastane v bistvu na cesti. Vsaj jaz sem ga danes doživela tako. Za las sem se ognila čelnemu trčenju z nekim bedakom, ki je mislil, da je blazen frajer, če gre prehitevat v megli, v kateri se vidi komaj ena črta na cesti pred teboj. Kako izgleda, ko pred seboj zagledaš luči, namesto na sosednjem pasu, pa rajši ne bi opisovala.
Moti me predvsem to, da ljudje ne znajo uporabljati meglenk. Vem, da je marsikdo že dolgo iz avtošole in je pozabil na določene predpise (npr. na oranžno puščico v križišču… nekateri pač čakajo, da se promet popolnoma ustavi, ker ne vedo njenega pomena). Ampak vseeno ne razumem, kako nekateri ne vedo, da če si v koloni (in ne zadnji v koloni), da moraš zadnjo meglenko ugasniti. Pa saj te vidimo madona! Ampak večina za to ne ve. Sprednje meglenke niti ne motijo tako zelo, zadnja pa je res precej moteča.
Danes sem tako izkusila 20 minutno vožnjo za nekim frajerjem, ki je imel zadaj celo 2 meglenki. Blendanje pač ni bila opcija, tako da sem pač potrpela, da se mi je potem končno spravil izpred oči. Priznam, tudi sama nisem ravno zgled za na cesto (velikokrat vozim hitrejše od omejitev), pa vendar, vsaj kar se meglenk tiče in raznih semaforjev v križiščih, predpise upoštevam. Vem da postanem sem in tja živčna, ampak še nikomur zaradi svoje živčnostni nisem blendala ali trobila.
Pravijo 100 ljudi, 100 čudi. Tako je in tako bo. Vedno se bo na cesti našel nekdo, ki te bo lahko totalno spravi ob živce in nekdo, ob katerem se boš popolnoma nasmejal, ko boš ugotovil, da ima enak stil vožnje, kot ti.
Želim vam mirno noč in čim manj pretresov na jutrijšnji zadnji dan pred vikendom. Pa pazite nase na cesti, megla (in tudi led) zna biti res nevarna zadeva.
Lahko noč!
Nekateri si jih izoblikujejo že mesece vnaprej. Nekateri se zanje odločijo v zadnjem trenutku. Nekateri pa se s tem sploh ne obremenjujemo in smo vsako leto na isti lokaciji. Doma.
Sliši se skrajno dolgočasno in nezanimivo, ampak je daleč od tega. Zame osebno je novo leto oz. silvestrovo le eden izmed dnevov v celotnem letu, ki ni nič kaj poseben. Počasi mi postaja ta običaj že rahlo zoprn. Povezujem ga namreč s polno osladnosti, izlivov čustev, prazničnostjo,… Skratka nekaj takega, kar ljudje pokažejo le enkrat na leto, preostale dni v letu pa so resni, kot kake žabe. Bedarija.
Zakaj neki je ta dan tako poseben? Saj samo preidemo iz enega meseca v drugega, tako kot preostale dni v letu. Razlika je le ta, da začnemo znova vse od začetka. In v tem nekako ne vidim nekega razloga za velika praznovanja. Saj se je lepo videti s starimi prijatelji in se poveseliti z njimi, ampak zakaj ne tudi kak drug dan v letu? Zakaj se takrat nihče ne spomni, da bi bilo lepo, če bi se zopet videli? Verjetno se ne zato, ker pač ni nobene priložnosti, ni časa, polno je stresa,… standardni izgovori.
Zato v tem predprazničnem času poslušaš skoraj na vsakem koraku: “Kje boš pa ti za novo leto?“. Prvi najpogostejši odgovor je ne vem, drugi pa doma. Najdejo se celo taki, ki rečejo, da gredo v tujino in tisti, ki praznujejo vsako leto v krogu iste druščine. Sama sem le enkrat praznovala silvestrovo izven doma in še za takrat mi je žal. Bila sem sredi Prešernovega trga v Ljubljani, kjer sem se borila za malo prostora pod gorečo gobico, ker je bilo zunaj tako nesramno mraz (zima pač ). Okoli mene je bilo polno ljudi, ki so kričali, metali petarde in druge pokajoče zadeve. Nekateri so bili že precej v rožicah, tako da tudi kakšno bruhanje ni bilo neizogibno. Polno je bilo Italijanov, ki so ob polnoči odpirali penine in potem škropili vsepovprek, kot da smo na prvenstvu F1. Veliki pok pa je potem trajal 10 minut in mi skoraj uničil ušesa. Na srečo sem domov odšla le s popackano bundo, lahko bi bilo huje.
Od takrat naprej me takšno zmrzovanje ne mika več. Bilo je za poskušino in prav da je bilo, ker sedaj vem, da glede silvestrovanja na prostem ničesar ne zamujam. Najrajši sem doma, pred TV, kjer je sicer vsako leto isti program, ampak saj si lahko ogledam tudi kak film, nadaljevanko, kar mi pač ustreza. Lahko tudi berem, gledam skozi okno, se pogovarjam z ostalimi,… skratka sem na toplem in mi nič ne manjka. Ob polnoči nazdravimo, si zaželimo dobrih stvari v prihajajočem letu in potem odrinemo spat. No, zaspimo še ne takoj, ker se zunaj vrstijo rafali petard in raket.
Naslednji dan, ko se zbudim imam občutek, kot da se ni nič zgodilo. Dan je čisto navaden, kot vsi ostali v letu in ljudje zopet postanejo čemerni, tako kot so bili preostale dni. Zakaj torej praznovanja? Da se ljudje sprostijo? Mislim, da veliko od take sprostitve nimajo. Resnično se, po mojem mnenju, sprostijo le tisti, ki gredo nekam na potovanje in lepo ležijo na plaži in uživajo, ali pa tisti, ki jih praznovanje sploh ne gane in zaspijo prej, tako kot vse ostale dni v letu.
No, kakorkoli že, želim vam lepo silvestrovanje, če se boste kam odpravili in ga resnično praznovali. Skušajte čim bolj uživati, zase vem da bom, kljub temu da bom samo doma v družinskem krogu.
P.S. Zadnja težaška objava, kot sem obljubila.
Na mnogo blogih je bilo že veliko napisanega o Božiču, zato ne bom pretiravala in dodajala stvari, ker so glavne misli že tako ali tako povedali.
Vsem skupaj vam želim srečen Božič! Preživite ga, kar se da lepo.
Lahko noč.
Vaša Saily.
Irena je danes pisala, da jo grozno zebe v prste na rokah. Mene sicer tudi, ampak na srečo nimam tako hude situacije, kot jo ima ona, da bi mi roke kar pomodrele. Vseeno pa se ne bi branila tegale izdelka, ki je zgoraj na sliki. Lepo prelomiš neko zadevo, ki jo vsebuje tale simpatičen pingvin in stvar se ogreje na 130°F, kar je prbiližno 54°C. To je vsekakor super temperatura, sploh v jutranjih urah, ko sedam v mrzel avto in bi mi takale doza prišla presneto prav.
Sedja vas sprašujem: mogoče kdo ve, kje se da tole stvarco dobiti pri nas? Nočem Ebaya, ker nimam kreditne kartice, starše prepričati v to, da je kupovanje preko Ebaya ok, je pa tudi jalovo delo. Slišala sem sicer, da naj bi to prodajali v Muellerju, ampak še nisem zasledila, pa sem popolnoma prečesala oddelek. Tako da če kdo kje to slučajno zasledi pri nas, se priporočam za informacijo, ker mi boste izredno polepšali zimo.
Bo to nedeljo v Ljubljani, natančneje v Hali Tivoli. Sama sem dobila karto poleg novega CDja in ker je glasba kar vredu, si ga bom verjetno ogledala.
Še kdo namerava priti v nedeljo ob 20:00?
Če pa bi kdo karto izredno rad imel, sem pripravljena tudi ostati doma in jo oddati.
Približno en teden ali kak dan manj vem, da bo to nedeljo tudi nekakšen referendum o nečem (nekaj v zvezi s KADom in Zavarovalnico Triglav in pokojninskimi ter invalidskimi skladi). Danes smo celo na dom dobili neko manjšo brošuro v kateri nekaj piše. Ampak seveda piše tako, da je malokomu razumljivo (zakaj niso na listkih vprašanja tipa: ali bi vam bilo všeč, če bi storili to in to?).
Sama kot navaden smrtnik npr. ne vem, kaj bo sledilo če bo večina obkrožila ZA in kaj bo, če bo večina obkrožila PROTI. Na televiziji obljubljajo eno, v brošuri drugo. Komu verjeti? Verjetno nikomur. Že samo referendumsko vprašanje je zastavljeno na tak način, da tisti (ciljam na kake upokojence in ljudi moje starosti, ki se o tem mogoče ne informiramo toliko in niti ne poznamo ozadja), ki s tem slučajno ne bo seznanjen do nedelje, mogoče sploh ne bo vedel, kaj naj obkroži, ker mu že zastavljeno vprašanje ne bo jasno.
Kaj mi je torej storiti? Naj grem brskati nazaj v zgodovino, tja v leto 1990, da vidim ali sem bila takrat zavarovanec pri Triglavu in če bom res dobila nek delež? Najbrž ne. Brošura na nek način to tudi odsvetuje (koristoljubje?), ker piše, da naj bi bili postopki, ki bi bili povezani s tem, tako dragi, da bi na koncu stroški teh postopkov presegli dejansko vrednost izplačila.
No, meni na žalost to nič ne pove in tudi ne pomeni, ker naša vlada se obrača po vetru. Danes sveto zatrjujejo, da tega deleža ne bodo prodali, kaj bo jutri se sploh ne ve. Tudi če rečejo (mislim da je bila Bajukova izjava, nisem pa prepričana), da ta vlada deleža ne bo prodala, kaj bo pa z naslednjo, ki bo stolček dobila prihodnje leto? Bo takrat zopet vse drugače, bo spet novi referendum? Bomo proč zmetali še več denarja?
Na žalost našo državo vse manj razumem. Ves čas se jamra, da ni denarja za to in ono, potem pa pogledaš: dobimo novega ministra, ni mimo teden dni, se že vozi z novim avtomobilom (ker mu služba pač to omogoča, pa mu ga nisem niti najmanj fovš), ker mu stari avto, od prejšnjega ministra ni bil všeč (pa še niti slučajno ni bil odslužen). Mar imamo res toliko denarja, da ga lahko tako mečemo v zrak?
Tudi za referendum in volitve se mi na nek način zdi proč vržen denar. Sploh se ne spomnim več točne številke, ki je bila navedena že pred začetkom volitev, koliko bo šlo za kampanjo in same volitve. Niti nisem več prepričana, če jo še želim vedeti.
Za tisti denar bi verjetno lahko kupili marsikaj drugega. Mogoče obnovili kako staro zgradbo, naredili nove ceste, obnovili stare, namenili denar za nakup kakega novega zelo potrebnega aparata v kliničnem centru,… Seznamu potrebnih stvari verjetno ni konca. Ampak denar gre vsepovsod drugam prej, kot pa tja, kamor bi bilo res nujno. Kdo točno o tem odloča, ne vem, mogoče je celo bolje da se ne ve.
Ob vsem tem mi na misel pade le še misel Winstona Churchila: “It has been said that democracy is the worst form of government except all the others that have been tried.”
Mislim, da je imel kar prav. Pa lep dan še naprej!
